Grega posebnega nagovora ne potrebuje. Profesionalni kolesar v ekipi Bahrain Merida. Z Grego sva se dobila na prečudovitem Bledu, kjer sva ob kavici sproščeno debatirala o tem in onem. Več izveš v epizodi. 


Danes v moji družbi nekdo, ki posebne predstavitve ne rabi. Grega Bole. Grega kaj počneš? Kaj te poleg kolesarjanja še navdušuje oz. osrečuje?

Dobro vprašanje. Veliko se zadnje čase ukvarjam s fotografijo. Sicer nimam nekaj veliko časa, zaradi natrpanega urnika treningov dirk. Ampak zadnje čase rad pogledam čez objektiv fotoaparata. Seveda pa zraven vsega najrajši kar delam so potovanja. Z družino gremo na dopuste in to je tisto, kar nas najbolj poveže. To sta dve taki stvari, ki ju najrajši delam.

Instagram je kar poln dobrih, lepih fotografij. Kakšno opremo uporabljaš, če ni skrivnost?

Ne, ni skrivnost. Kupil sem fotoaparat Canon. Potem je sledil še nakup nekaterih objektivov.

Da se naveževa na Kofirajd. Kakšna kavo rad piješ. Katero imaš rad?

Zadnje čase, od kar sem kupil kavomat od Rocketa, najrajši pijem Iconic kavo od Gazvode. Mislim, da mi je najbolj prirasla k srecu. Zjutraj najrajši spijem cappuccino, enega ali dva. Tretja kava pa je potem že espresso, če pride do nje.

Kako je v Bahrain Meridi. Zdaj si tam že tri leta. Še vsaj dve leti boš ostal. Je drugače kot pri ostalih ekipah v katerih si bil?

Ja mislim, da za nas Slovence je drugače. V bistvu, ko greš v druge ekipe, jaz sem prej bil predvsem v Italijanskih ekipah, te drugače gledajo, če si Slovenec. Ponavadi si edini v ekipi oz. največ dva. Je vse dugače. Tukaj pa je manjša slovenska ekipa. Veliko ”staffa”je slovenskega, hrvaškega. Tudi vemo, da je Milan Eržen desna roka Sheikha Naserja. Je tudi zaslužen za nastanek te ekipe in je dal veliko poudarka na samem slovenskem staffu, kot tudi na kolesarjih. Za nas Slovence je vse lažje. Tudi vzdušje je veliko boljše.

Tudi komunikacija je lažja.

Ja seveda.

Je izguba Kristaja Korena na Giru zadala velik udarec ekipi v borbi za generalno uverstitev. Vemo, da si bil pomagač Vincencu.

Ja, vsak kolesar se pozna.  Predvsem Kristjan je manjkal v tistih ravninskih oz. do klancev se je pač poznala njegova odsotnost. …Vsak kolesar se na taki dirki pozna.

Tako da je ta premor od Gira do sedaj zelo prijal?

Ja, seveda. Vesel sem bil tega premora. Imel sem natrpan urnik že pred samim Girom. Potem tudi na Giru. Vozil sem še dirko po Sloveniji. Mi je prijal ta ….

Če se vrnem na nekaj podkastov nazaj, ki smo jih delali. Na kakšen način pa morda vi trenirate v vaši ekipi. So to treningi z utežmi? Je to samo kolesarjenje? Na kakšen način se lotevate?

Jaz lahko povem zase. V ekipi imamo trenerje, ki so zadolženi za določene kolesarje. Nevem koliko trenerjev sicer je točno in koliko kolesarjev pade na enega trenerja, ampak mene trenira letos Paolo Slongo, trener od Nibalija. Pozimi opravljam tudi določene treninge z utežmi oz. v fitnesu. Letos sicer malo manj, ker sem se polomil. Veliko je tudi mountain bike-a, teka na smučeh, hoje v hribe. Pozimi ni problema. Poleti pa vsekakor več ali manj kolo. Tudi določene vaje za stabilnost …

Za vzdrževanje tistega, kar se je čez zimo pridobilo.

Tako je.

Morda malenkost hecno vprašanje. Pa vseeno. S katerim kolesasrjem v peletonu se najbolje ”štekaš” oz. kdo je po tvoje največja ‘‘faca” v pelotonu? Je kdo iz Bahrain Meride ali kdo iz katere druge ekipe?

Ja, dobro vprašanje. Zastopimo se z vsemi fanti v sami naši ekipi, ker smo največ skupaj, kot tudi Slovenci. Pogrešam malo Janija Brajkoviča, ki sva bila od leta 2010 skupaj v pelotonu in je moj zelo dober prijatelj. Upam, da se vrne kmalu. Med tujimi kolesarji pa so bila obdobja. Težko rečem kateri najbolj je smešen kolesar (smeh). Morem kar malo razmisliti. Zdaj mi noben ne pade na misel.

Okej. Greva nazaj na začetke. Je v Sloveniji težko postati kolesar oz. kaj je tista odskočna deska, da lahko prideš v World Tour ekipo?

Kolesar ni postati težko. Tako kot v vsakem športu se prijaviš v klub. Vse ostalo pa ni tako lahka pot. Moraš imeti veselje, moraš uživati na kolesu. Tudi sami treningi .. vemo, da je kolesarstvo naporen šport. Treningi so iz dneva v dan. Na koncu, ko si starejši, imaš daljše dirke in treninge. Ni tako kot v drugih športih, ko je vse veliko krajše. Volja, vztrajnost in podpora družine, da ti to uspe je tudi zelo pomembna. Potem pa je tudi vse od tebe odvisno. Od tvojega napredka. Mislim pa, da je sedaj veliko lažje, kot včasih slovenskemu kolesarju priti v svetovni vrh.

Najbolj zabavna stvar, ki se ti je zgodila na kolesarjenju ali dirki. Če se je spomniš tako “iz glave.”

Je veliko je zabavnih stvari na dirkah, so pa tudi malo manj zabavne. Zabavne so predvsem spomini na publiko. Mislim, da je na teh največjih dirkah veliko takih trenutkov, kjer te spravljajo v smeh gledalci ob cesti, določene se vidijo tudi na televiziji. Takšne stvari te včasih nasmejijo.

Omenil si velike dirke. Kakšen se ti zdi razplet dirke po Franciji? Si pričakoval, da bo Egan Bernal zmagal? Si morda navijal za koga drugega?

Zadnja leta je že trend, da zmaga eden iz ekipe bivšega Sky-a oz. današnje Ineos. Nekega velikega presenečenja ni. Presenečenje je bil vsekakor Alaphilipe. Mislim, da ne samo zame, ampak za vse. Ampak se je pričakovalo, da bo to težko, da bo zdržal do konca. Sam razplet dirke .. okej, na koncu smola za vreme… Ampak mislim, da za kolesarje, za tričetrt pelotona je bila to zelo dobrodošla stvar (smeh).

Kako kaže z Vuelto. Greš tja, ne greš tja?

Ne. Ta drugi del sezone bom dirkal predvsem klasike .. Kanado.

To kar ti bolj leži.

Tako je.

Super. Bi morda koga napovedal kot zmagovalca na Vuleti?

Zdaj, če smo Slovenci, moremo navijati za Primoža, vsekakor. Upam, da je pridobil to svežino nazaj, ki mu je manjkala na Giru. Ker se je videlo, da je bil načet. Tako, da sama ekipa vemo kako je. Alaphilipe tudi ni v imel ekipe pa je zelo daleč prišel. Če bo dober, bo lahko v igri za samo zmago.

Razpet med Slovenijo in Dubajem. Obstaja še vedno v glavi rek: ”Vsepovsod je je lepo, a doma je najlepše.” Ali se bo ostalo v Dubaju?

To ne vem za naprej, kaj bomo, kje bomo. Ampak vsekakor Slovenija je zelo lepa država, predvsem tukaj pri nas na Gorenjskem. Predvsem Bled je zame najlepši.

Če se vrneva na samo ime podkasta. Kaj bi bil za tebe tvoj ultimativni kofirajd? Trasa oz. izlet, ki si ga naredil, šel na kavo? Da se ga vedno spominjaš ali pa, da ti prvi pade na misel.

Zdaj, če greš doma na Kofirajd se ne boš nekaj spomnjal, ker ti je to nekaj kar lahko narediš vsaki dan. Kakšen kofirajd v tujini oz. na nekem nepozabnem kraju. Zdaj mojih kofirajdov je bilo veliko na samih pripravah. Od teh zimskih priprav … do priprav, ko sem jih naredil tudi sam na Tenerifih, Gran Canarii. Bi bilo pa zanimivo še kakšne druge države probati. Kakšne Havaje, ki so malo bolj daleč oz. nedosegljivi. Bi bil morda tudi kakšen takšen kofirajd zanimiv. Tiste njihove lesene hišice ob morju…

Bi znalo biti zanimivo. Obljubiš, če boš kdaj tam, da nam boš poslal fotografijo (smeh).
Tako pri koncu sva. Še morda kakšne zadnje besede našim poslušalcem? Kakšni nasveti, misli?

Nič, težko kaj rečem. Vidimo, da je veliko ”fanov” kolesarstva. Tudi čedalje več ljudi srečaš na kolesu, kar je zelo lepo in upajmo tudi, da bo naša država naredila nekaj nam v korist, predvsem za varnost. Vsekakor sem zelo vesel in lahko rečem, da vsakega pozdravim na cesti in, ko vidim takšno množico ljudi na kolesu.

Hvala za pogovor in upam, da se še kdaj vidiva.