Strastna amaterska cestna kolesarka in doktorica veterinarske medicine. Zaljubljena v miganje in živali. Državna triatlonska prvakinja, UWTC svetovna prvakinja v cestni dirki 2014. V letu 2017 je bila prva ženska v cilju na velikem maratonu Franja, bila je vice svetovna prvakinja v kronometru na amaterskem svetovnem prvenstvu v Albiju v Franciji. Postala je tudi absolutna zmagovalka med ženskami na kronometru Granfonda Tre Valli Varesine v Italiji. In letos je v Poznanu postala amaterska svetovna prvakinja v kronometru. Moram sploh še kaj dodati? Prisluhni.
Danes v moji družbi Laura Šimenc. Svetovna prvakinja v kronometru, amaterskem. Lep pozdrav, Laura.
Živjo. Pozdravljen.
Kdo si? Kaj počneš? Kaj te v življenju navdušuje oz. osrečuje? Kako bi se predstavila?
Jaz sem v bistvu veterinarka, delam na veterinarski fakulteti in amatersko kolesarim zraven. V bistvu sem se začela bolj resno ukvarjat s športom, ko sem začela s fakulteto zaradi tega, ker mi je bil zelo všeč triatlon in sem takrat začela s triatlonom. Potem sem prešla v kolesarstvo, zaradi nekih tekaških poškodb in sem v tem zelo uživala, ker sem videla kako s treningom lahko hitro napredujem in mi je potem šlo zelo dobro, čeprav nisem prav ”fanica” tekem in tega, ampak potem me je kar potegnilo. Nekako uspešnost združuje ta veterinarski poklic in kolesarjenje. Mislim, da je to nekaj takega, da te nekako izpopolnjuje. Pri enem se spostiš in imaš potem več energije za drugo stvar.
Superca. Ker se pogovarjava v podkastu Kofirajd – Kakšno kavo rada piješ?
V bistvu sem velika ”fanica” kave (smeh). Ponavadi si naročim cappuccino, ker mi je všeč ta penica. Ampak tudi v službi spijem veliko kave. Sem velika ljubiteljica kave, še posebej dobre.
Nekako si že povzela to, od kot ideja, da bi se preizkusila v kolesarjenju. Pa mi povej, na kakšen način pa potekajo tvoji treningi?
Jaz imam v bistvu letošnje leto, prvo leto drugega trenerja iz Avstrije oz. dela v Nemčiji. V bistvu mi on svetuje pri teh treningih. Jaz sem ga sicer vprašala, ker sem vedela da je ”ful” vredu. Vedela sem, da je tudi trener od nekih kolesark in da ima tudi malo izkušenj s treniranjem žensk in to. In potem sem ga vprašala, če bi bil tudi moj trener, ker sem videla, da se ukvarja zelo s kronometrom. Bil je ves navdušen, jaz sem mislila, da ne bo hotel. Sedaj mi on piše plan in v bistvu približno vem kako naj treniram, glede na to kaj mi on predpiše. Vendar sedaj, ko ni več tako pomembnih dirk oz. je izven sezone, včasih kar malo prepusti, da malo po svoje treniram. Drugače pa ni nič kaj posebnega. Čim prej po službi, ko zaključim, grem na trening. Za vikende delam ponavadi daljše treninge. Tiste intervale, ki imam predpisane. Ponavadi treniram pol na cestnem kolesu in pol na kronometer kolesu (tako približno).
Si morda opazila kakšno razliko? Kaj bi rekla, da je po tvoje tisto, kar se najbolj razlikuje med kolesarkami in kolesarji? Če so sploh kakšne razlike?
Mislim, da smo ženske bolj občutljive, kot moški. Bolj čustvene, se mi zdi. Mogoče imamo večja nihanja v razpoloženju, kako lahko izvajamo različne treninge. Ampak mislim tudi, da smo malo bolj zagnane včasih. Hočemo, da je vse tako kot smo si zadale (da tako more biti). Mogoče je malo manj zdrave konkurence, kot pri moških. Pri nas ni take zdrave konkurence, smo kar trmaste in tekmovalne (smeh).
Poleg treningov še imaš kakšno posebno dieto? Se prehranjuješ po obučtku?
V bistvu nimam posebne diete, vendar približno vem, kako naj bi se prehranjevala. Glede na trenerske in zdravniške nasvete, imam vse naštudirano. Ne upoštevam pa to vedno. Tako da se nekako malo držim tega, malo pa tako, kot mi paše. Malo kombiniram.
Že tvojega fanta sem prej slišal to reči. Baje ti zelo leži pony, kot samo kolo. Tako je on to opredelil. Se vsako leto posebej pripravljaš na event Goni Pony, z ponyjem na Vršič ali je to samo stransko ob tvojih treningih?
V bistvu se nikoli ne pripravljam na ta event. Priprava je edina ta, da si zrihtam Ponyja. Mogoče enkrat prej grem malo probati, če vse dela. Tako da tudi letos, sploh nisem vedela, da ima Pony, ki sem ga imela, zelo težek prenos. To sem izvedela šele ko sem vozila na Vršič. V bistvu se posebej ne pripravljam, ampak mislim, da mi vseeno leži (glede na moje druge treninge). Ampak res nikoli ne treniram na Ponyju. Čez leto se mogoče dvakrat peljem do trgovine. Drugače pa ne.
Se udeležuješ tudi kakšnih skupnih rund? Če ja, kje?
V bistvu se ne udeležujem nobenih skupnih rund. Treniram veliko z mojo skupinco, ki so blizu doma, kjer sem jaz. Z njimi dosti treniramo skupaj. To so sami fantje. Drugače rund skupnih pa se ne udeležujem. Včasih sem šla na dolsko rundo, top fit rundo, ampak sedaj pa večinoma treniram prav po programu. Naredim tiste intervale. V bistvu se mi sploh ne da hodit na te runde in tam tekmovat. Raje se bolj sproščeno sama vozim in naredim te intervale oz. s to mojo druščino.
Razumljivo. Malenkost si to že omenila, pa vseeno. Kako združuješ čas z delom, treningom, prostim časom? Porabiš prosti čas za treninge ali za vožnjo s kolesom?
V bistvu skoraj ves svoj prosti čas namenim kolesarstvu zato, ker mi je zelo všeč. Včasih s treningom, včasih s pripravo na kakšno tekmo in tako naprej. Spremljanje tudi kolesarstva. Jaz ima službo od 7:00 do 15:00 oz. od 6:30 do 14:30. na Veterinarski fakulteti. V svojem prostem času potem v zvezi s službo ne delam nič, čeprav bi včasih mogoče morala. Potem pa prosti čas naprej posvetim kolesarstvu, ne pa tudi vse, ker imamo apartmaje na Bledu in pomagam tudi staršem s tem. Tako da imam zelo veliko ostalih zaposlitev. Predvsem kolesarstvo me zelo sprošča in osrečuje.
Odlično. Si morda tudi sama servisiraš kolo? Naprimer si znaš kaj sama posrevisirati?
Ja. Osnovne stvari si sama. Naprimer menjava zračnice, nastavitve sedeža, vse kar je v zvezi s pranjem in mazanjem verige. Za kakšna večja popravila pa to prepustim strokovnjakom.
Torej danes smo se tukaj zbrali na predstavitvi Wahoo računalnikov in dodatkov za kolesarjenje. Katere imed dodatokov na kolesu bi najbolj pogrešala, če bi se zdaj vsedla na kolo pa ne bi imelo nič?
Zaradi intervalov in zaradi tega, ker grem včasih na kakšno novo traso, ki mi ni znana, zelo rada uporabljam tako Wahoo BOLT-a, kot tudi Wahoo ROAM-a. Drugače pa si ne bi znala predstavljati brez Power metra, po katerem delam vse intervale. Računalniki Wahoo mi potem pokažejo, kako mi gre oz. kako izvedem intervale. Brez tega bi res težko izvajala bolj natančno te treninge, ker po srčnem utripu je to zelo težko, ker ti niha in je lažje tako.
Glede na to, da je tvoj naziv amaterska prvakinja in ne profesionalna. Kako pridobiš sponzorje? Gre to nekako samo od sebe? Se moraš kaj posebej trudit v tej smeri?
V bistvu se ne trudim kaj preveč v tej smeri, ker sem zaposlena in moji odhodki oz. prihodki gredo od tam. VS bike mi je prišel zelo nasproti pri tem in so mi sami ponudili, da so moji sponzorji. Vendar v prihodnje, glede na to grem naslednje leto na svetovno prvenstvo v Kanado, se bom malo bolj potrudila v tej smeri, če bom lahko pridobila kakšnega sponzorja. Drugače pa ja, ni tako lahko v amaterskem kolesarstvu pridobiti sponzorje.
Imaš opravljen bike fitting?
Ja, imam opravljen bike fitting. Sem šla že večkrat, tako pri cestnem kolesu, kot tudi pri kronometer kolesu. Nazadnje sem šla v VS Bike in so bili zelo profesionalni.
Kaj recimo so ti nastavili? Kaj nisi imela dobro nastavljeno?
Tako oni, kot moj trener, ki je specialist za te aero gainse, so mi pomagali pri tem. Predvsem pri nastavitvi ”kronometrce”, vendar to so bile predvsem oprema, višina sedeža, … To je bila predvsem dilema in pa tudi kako so nastavljene ročke na belanci, da prideš v čim bolj aerodinamično poizicijo in s tem prihraniš kakšen vat ali dva.
Zanimiva prigoda, ki se ti je zgodila na kolesu? Je bilo kaj takšnega?
Na vsaki kakšni kolesarski rundi, imamo kakšno prigodico in različne zanimivosti. Posebej se je ne spomnim. Mogoče razen to, da sem enkrat mislila, da gremo na trening s ”kronometrco” tri ure in potem smo v treh urah, ker sem jaz gledala samo na power meter, koliko morem voziti, smo takrat naredili v eni uri 35 km. Misli so, da bo to zelo na ”izi” trening, potem pa smo naredili veliko kilometrov in imeli zelo veliko povprečno hitrost. Na začetku pa se nobenemu ni prav dalo voziti. Mislim, če se z glavo pripraviš na to in si rečeš, da boš to zdaj izvedel, ta interval, potem to gre. Kakšne zanimive prigode pa se zdaj res ne morem spomniti (bilo jih je veliko).
Okej. Omenila si prej, da si se letos prvič soočila z doping kontrolo. Kako je to izgledalo? Morda za tiste, ki to poslušajo in si ne znajo predstavljati, kako to poteka.
Najprej sem se srečala z doping kontrolo letos na državnem prvenstvu, v amaterskem, v cestni dirki, kjer sem tudi zmagala, aboslutno med dekleti. Takoj po dirki smo šli na pijačo in potem mojega fanta kličejo, da morem nujno prinesti nazaj startno številko. Rekel je, da imam sigurno doping kontrolo. Potem sem jaz rekla, da imam končno enkrat doping kontrolo, vedno sem si to želela in še je nikoli nisem imela. Potem sem prišla tja in bili so sami fantje, ki so čakali, da ji bo tiščalo lulat. In potem sem jaz rekla: ”Ja, bomo kar zrihtali” (smeh). To sem zelo hitro opravila, ker delam tudi v laboratoriju in so mi zelo poznani ti postopki. Sem zelo hitro opravila, za razliko od ostalih fantov, ki so porabili veliko več časa za to. Na svetovnem prvenstvu pa sem imela to ponovno. Ko sem zmagal sem imela takoj doping kontrolo in je bilo podobno. Samo prišla sem tja in so rekli ja, ja, bomo hitro to zrihtali (smeh).
Super. Nekaj se jih je najbrž že nabralo. Kateri bi bil tisti ultimativni Kofirajd, ki se ga spomniš in ti je ostal v spominu? Da bi ga predlagala še ostalim, da se morda zapeljejo po njem in se ustavijo na kavici?
Mi gremo ponavadi na Kofirajd do Žirov in nazaj. Tja gremo na kavico v Ambasado in kakšno Žirovsko rezino. To nam je ultimativni Kofirajd.
Vrhunsko. Z moje strani zahvala. Bi še morda sporočila kaj kolesarjem in kolesarkam? Bi imela kakšen nasvet?
Naj uživajo na kolesu in naj nikoli ne kolesarijo tako, da se jim bo to zamerilo.
Super. Najlepša hvala, Laura.
Ni za kaj.
